Na dveh stolih ne boš sedo!

Stuširat se grem, reče, ko se vrneva z novoletne zabave, zbrca dol čevlje in zavije v kopalnico. Sezujem se in nama nalijem viski. Pri kaminu malo podrezam v ogenj, da se zaspanec znova predrami, in vržem vanj novo poleno, ki ga plameni hvaležno objamejo.
Zakleni vrate!!! zakliče iz kopalnice.
Kozarca odložim na polico nad kaminom in zaklenem vrata. Iz kopalnice se zasliši curek. Vzamem svoj kozarec in se zazrem skoz okno. Namesto snega pada zunaj prekleti dež in sproti zmrzuje na asfaltu, na šipah, na vejah dreves, skratka povsod, kamor pade. Domov sva se pripeljala kot po jajcih in vsake toliko sem ustavil, da sem spraskal led s šip. Čeprav led ni bil edini razlog moje slabe volje – in zabava je bila tudi prava katastrofa.
Na mizi premečem papirje in med dvema požirkoma na hitro preletim par vrstic zgodbe, ki nikakor noče iz mene – s težavo sem jih rodil kak mesec nazaj, potem se je ustavilo. Stavki so nepovezani in v zgodbi so luknje, ki bi jih bilo treba zapolniti, kot rad rečem.
Vrnem se k oknu in opazujem, kako se dela ledena skorja na dovozu k hiši. Upam, da se bo novo leto začelo bolj perspektivno, kot se je končalo staro.
Naslednji, pravi, ko pride iz kopalnice v spodnjem perilu in se poči na preprogo ob kaminu. Ponudim ji kozarec in zasedem kopalnico. Vroča voda je praktično najboljša stvar, ki se mi je danes (letos) zgodila, zato pustim, da teče po meni kakih deset minut, potem se temeljito zdrgnem z brisačo in se ji pridružim pred kaminom. Noter vržem naslednje poleno, da se ogenj še bolj veselo razplamti in prijetno razsvetli prostor. Vzamem svoj kozarec in sedem na preprogo s hrbtom proti ognju. Zazrem se v najini senci, ki nemirno plešeta na nasprotni steni.
Kak to, da meni nisi zaželel srečno in ljubezni polno novo leto? vpraša po nekaj trenutkih tišine.
Kak to misliš?
Kdo je to ... "D."?
Oblije me vročina. Medtem ko sem bil pod tušem, je očitno naskočila moj mobilni telefon in brskala po prejetih in poslanih sporočilih in zadnjih klicih. Vstanem in si vnovič napolnim kozarec.
Brskala si po mojem telefonu ... rečem z narejeno mirnim glasom in napravim požirek.
Ja, odvrne. Zadnji mesec ni za zdržat s tabo. Čutla sem, da je nekaj narobe ... In vidim, da sem mela prav.
In kaj bi naj po tvojem ... blo narobe? skušam pridobit na času.
Nisem bla prepričana, ampak občutek sem mela, da maš problem.
Pa ima res odgovor na vse – problem. Kadar koli je kar koli med nama, imam JAZ problem.
Cel mesec se me že izogibaš, posedaš okoli, gledaš skozi okno in z mano ne spregovoriš niti besede ...
In to ti seveda daje pravico, da štoraš po mojih stvareh, domnevam.
Veš kaj, če sta dva skupaj, če živiva skupaj, mislim da mam pravico! In zahtevam, da mi takoj razložiš, kdo je to D.!
Nihče, odvrnem in se zazrem skozi okno.


Bil je torek popoldne. Predavanje sem zaključil pol ure prej kot ponavadi. Prerinil sem se skozi skupino študentov, ki so z očmi brskali za svojimi imeni na seznamu na oglasni deski pod Opravili.
Stala je pred vrati mojega kabineta in se predstavila.
A, vi ste, sem jo prepoznal, ker mi je že pred časom v predavalnici padla v oči, in ji ponudil stol v kotu pri vratih. Iz kupa popravljenih izpitnih nalog sem izbrskal njeno. Seveda mi je bilo iskreno žal, da ni opravila. Prepričan pa sem bil, da ji ne manjka več dosti. Predmet razume in je sposobna videti širšo sliko, da pa si bo potrebno še malo pogledati. Dal sem ji napotke s seznamom knjig, ki jih naj še vzame v roke, in jo potolažil, da bo na naslednjem roku gotovo uspešno opravila – in po tistem tudi je ...
Pogledal sem na uro.
Se opravičujem, da sem vas tok dolg zadržala ... je rekla.
Ne, ne, saj ... ni problema, sem odvrnil. Samo pogledal sem, če mava čas za ... pijačo – če ste seveda za.
Seveda, je odvrnila in se nasmehnila. Pa ne me vikat, prosim.
Za tebe velja enako, sem rekel in ji stisnil roko. Odpeljala sva se do kafiča blizu faksa, kamor zahajam včasih, kadar imam uro ali dve časa med enim in drugim predavanjem. Enkrat sem s študenti imel tam celo ustni izpit.
Po par prijetnih uricah ob pijači sva nehala biti profesor in študentka. Po dolgem (in moram priznati zabavnem) pogovoru o najrazličnejših in postopoma vedno manj obveznih temah sem ugotovil, da je že precej pozno, in da bi moral oditi. Ponudil sem se, da jo odpeljem nazaj do študenta.
A greš gor? Mam skodelico kave ... je vprašala z glasom, ki ni prenesel Ne za odgovor – če bi me zgoraj vprašala, če bi skočil skoz okno ...
Ne pijem kave, sem odgovoril.
Cankarja sem misla ... je rekla in izginila v blok.
Obrnil sem ključ in stari volvo je utihnil. Šel sem za njo. Dejstvo, da sem dvakrat starejši od nje, se mi je sladko jebalo.


No, NIHČE ti je danes poslal osladno sporočilce, nadaljuje.
No, in? odvrnem. Jaz pa sem ga poslal nazaj. Pa tud tebi sem na zabavi čestital, če se prav spomnim.
Meni si zaželel srečno in zdravo novo leto, ne odneha.
In kaj je narobe s tem? Vsem tam sem zaželel srečno in zdravo novo leto, ne me zajebavat s pomenskimi odtenki ...
Ne, meni ni treba. Zdravje mi zaželi, ko jih bom mela osemdeset!
Pa kaj me masiraš zaradi pofukane čestitke!
Zato, ker meni nikol ne pošleš kaj takega!!
PA SAJ SI PREJ SAMA REKLA, DA JE BLO OSLADNO, JEBEMTI!
Nalijem si viski.
In kje se dobivata, vpraša z nekoliko mirnejšim glasom.
Kdo pravi, da se dobivava, rečem. Enkrat sva šla na pijačo ...


Vprašala me je, če grem v smeri njenega kraja. Grem. Pol poti.
Super, bom tam naprej štopala, se je nasmehnila.
Navdušen sem bil zaradi njenega skoraj otroško enostavnega dojemanja življenja. Zdelo se mi je, kot da mi je s hrbta snela deset let. O ničemer ji ni bilo treba razmišljati. Če si je nekaj zaželela, si je to preprosto vzela.
Si že kdaj bil ... spolni objekt?
Prosim?
Ključ v ženinem tvingu je obstal – moj stari volvo je bil na popravilu.
Ne, sem izstrelil. Ali ...?
Obrnil sem ključ in prižgal radio. Vso pot nisva spregovorila besede, samo vsake toliko sem jo pogledal, ko je neslišno pela pesem, ki se je tisti trenutek vrtela na radiu.
Tu bom nardil krog in te odložo na črpalki.
Okej.
Lahko pa tu še prej nekaj spijeva, sem s prstom pokazal na prvi kafič.
Mhm, je pokimala.
Počasi sem srkal svoje pivo, medtem ko mi je prek svoje kave s smetano razlagala, kar je že naštudirala za ponovni poskus pri mojem predmetu, in imel sem občutek, kot da sva na izpitu ... Čeprav sem se čisto potopil v njene oči (in joške, priznam) in videl samo, kako je odpirala usta kot prej v avtu ob komadih z radia.
Predramil me je šele pljusk smetane, ki jo je katapultirala z žličko v moj obraz.
Hej!
Presedla se mi je na kolena in jo začela lizat z mene.
Mmmm ... Spijeva še eno al greva k meni? Mam še eno buteljko v hladilniku pa žene ni doma ...?


Ne vem sicer, kaj bi mi rad dokazo, ampak na dveh stolih ne boš sedo! ne odneha. Če ne morma met otrok, to ne pomeni, da lahko z mano delaš ko z vrečo smeti!!!
Počasi mi začenja hodit po živcih.
Pa kaj ti je?! Dans ni najbolši dan v mojem živlenju, ji rečem še kolikor toliko prijazno, ker res ne bi rad nadaljeval celega leta v tem stilu.
Vstanem in se napotim k pisalni mizi. Mislim, da bi se mi danes prav lahko zgodilo, da bi nakljukal kak pameten stavek ali dva in "zapolnil luknje", če mi ne bi težila s svojimi izpadi. Sedem za mizo in se zazrem v že napisani nesmisel, ona pa dalje, Misliš, da če se boš pretvarjo, da ni problema, da bo zgino sam od sebe?
Poslušaj, nehaj me že enkrat jebat s tem tvojim problemom, zato ker ga ni, okej? Problem je v tvoji glavi, okej? Problema nimam jaz, ampak ga maš kvečjemu TI! Zdaj pa me prosim pusti pri miru, da dokončam, kar sem začel, ker se s tem sranjem mučim že en mesec ...
O, gospod pisatelj, pa kaj misliš, da si kaj posebnega?! Dosti bol zaželeni moški so od tebe, pa si ne privoščijo tega, kar delaš ti!
Pogledam jo. Rad bi ji nekaj rekel, pa se mi zdi škoda besed. Vlijem si zadnji požirek in si grem nalit nov kozarec.
Takoj zdaj jo boš poklico in ji reko, naj te neha klicat pa pisat!

Kak teden je že ni bilo na predavanjih – niti rezutatov si ni prišla pogledat ... Ker se ni pretirano družila z nikomer, ni bilo smisla spraševati študentov.
Sedel sem v tvinga – volvo je bil še vedno na servisu, zato sem s tem malim jajcem pridrsal do študentskega doma.
Nekaj trenutkov sem se ukvarjal s smiselnostjo tega, kar počnem, potem sem rekel Ma, kurac!, se pognal po stopnicah študenta in potrkal na njena vrata.
Znotraj se je zaslišalo šepetanje. S pestjo sem še močneje pobutal po vratih in končno jih je odprla za toliko, da je ven pomolila glavo.
Ja?
Čestitam, naredila si izpit!
Okej, je pokimala z nasmeškom.
In ...?
In kaj ...?
Ja, je to vse?
Začudeno me je gledala. Nagnil sem se proti njenim ustnicam, ki so se preoblikovale v kisel nasmešek – odkimala je, Neeeee ... Zalublena sem ...
Zalu- ...???
Prebodeno sem jo pogledal in oblila me je vročina. Zmignila je z rameni in zaprla vrata. Hotel sem še enkrat potrkati, a je pest obstala par centimetrov pred vrati ...
Spustil sem se nazaj po stopnicah do avta, ko mi je v žepu zabrnel telefon – njeno sporočilo: Želim ti srečno in ljubezni polno novo leto ... :D.
Dosti preveč šokiran sem bil, da bi si lahko izmisli kaj izvirnega, zato sem kopiral/prilepil njeno besedilo, dodal WTF?!! in brez podpisa vrnil sporočilo.

Dobil sem jebeno čestitko za novo leto in čestitko sem poslal nazaj! Nikogar ne bom klico in piše mi lahko kdor koli in jaz komur koli, zdaj pa me že enkrat nehaj drkat s to tvojo paranojo in se spravi spat, jaz mam delo!!!
Zdaj sem pa jaz paranoik, ne?! Baraba! Svinja pokvarjena! CRKNI!!
Stemni se mi pred očmi. Kozarec se zdrobi ob steni in nekaj koščkov stekla in kapljic pristane na njej – če se zdaj ne spoka spat, ji bom nekaj naredil.
Končno vstane. Med oblačenjem bruha nepovezane stavke, ampak jaz se ne trudim, da bi jih dešifriral. S hrbtom proti njej se naslonim na mizo in se zazrem skoz okno.
Obuje se in zaloputne vrata. S hitrimi koraki stopa po dovozu, kjer ji spodrsne in počasi – kot otrok na toboganu – zdrsi po riti navzdol proti tvingu. Vstane, sede v avto in se odpelje.
Nekaj trenutkov gledam za njo, dokler njene zadnje luči ne izginejo v temi, potem sedem za računalnik. Zbrišem vse, kar sem do zdaj napisal. Prsti za trenutek obstanejo nad tipkami, potem pa začnejo: Stuširat se grem, reče, ko se vrneva z novoletne zabave, zbrca dol čevlje in zavije v kopalnico ...